Izberite šolo: Leto:
Razširi
Raziskovalna naloga z naslovom Praznikov ni nikoli preveč, obravnava poznavanje različnih vrst praznikov v Sloveniji med učenci I. in III. OŠ Celje. Ker so prazniki zelo širok pojem, sva se osredotočili predvsem na državne praznike, saj meniva, da bi le te morali poznati vsi državljani Republike Slovenije. V teoretičnem delu raziskovalne naloge sva opisali in primerjali praznike nekoč in danes. Na podlagi anketnega vprašalnika, ki sva ga izvedli med učenci 3. , 5. , 7. in 9. razreda sva želeli ugotoviti, kateri razredi izstopajo glede poznavanja praznikov in kakšne razlike v poznavanju praznikov se kažejo med učenci I. in III. OŠ Celje. Zbrane podatke sva z ustreznimi komentarji pregledno predstavili s tabelami in grafikoni. Ključne besede: prazniki, praznovanja, krščanstvo, primerjava.
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Belma Ljutić, 7.
Kaja Rojc, 7.
Mentorji:
Marina Popović
Komisija:
Jerko Malinar, univ. dipl. kult.
Sandra Stajnko, univ. dipl. soc.
Branka Lazarevič, univ. dipl. soc.
Razširi
Duglazija je v Sloveniji neavtohtona drevesna vrsta, a se je kljub temu prilagodila na naš gozd, kjer je dovolj vlage in vode. Ta drevesna vrsta pa je tudi zelo dober gradbeni material (drevesna hiška v Celjskem mestnem gozdu), prav tako jo uporabljajo za pridobivanje eteričnih olj iz njenih iglic, ima zelo izrazit ampak vseeno prijeten vonj. Uporabna je tudi zaradi odpornosti na lesne škodljivce. Na žalost pa v zadnjih letih zaradi onesnaženega zraka in prekomernega segrevanja ozračja postajajo duglazije šibkejše. Posledično so ta drevesa v zadnjih letih dobila tudi več sovražnikov (lubadarje in plesen). Duglazija je med ljudmi skoraj nepoznana oz. jo zamenjujejo s smreko. Podobnost res obstaja. Uporaba smreke kot gradbeni in stavbni material je vsesplošno znana. Namen raziskovalne naloge je zato raziskati to drevesno vrsto glede na njeno odpornost proti škodljivcem (plesen, podlubniki) in uporabo duglazije v gospodarske namene v Celju in njeni okolici.
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Jan Orehov, 8.
Jakob Kumer, 8.
Mentorji:
Breda Krajnc
Komisija:
Gregor Kalan, prof. bio in kem.
Lavra Brglez, univ. dipl. inž.
Boštjan Hren
Razširi
Raziskovalna naloga je nastala v okviru projekta FLL, kjer smo se člani ekipe ukvarjali s problematiko onesnaževanje okolja. Ugotovili smo, da je v Celju velik problem polnih smetnjakov pred bloki, kjer stanovalci ne ločujejo smeti. Ker je naša knjižničarka dobila opomin zaradi drugih stanovalcev, smo želeli rešiti njen problem. Kot rešitev smo si zadali izdelati pametno kanto in posebne vrečke na kateri je črtna koda. To črtno kodo potem čitalec črtnih kod na kanti preberi in pravilna kanta se odpre. Prva števka v kodi določa ponudnika (npr. Simbio), srednje določajo stranko in zadnja števka določa tip smeti. Prvi dve množici števk omogočata sledljivost - sploh v blokih (kazni ne bi bilo več treba plačevati celemu bloku). Vrečka ima napis tipa smeti, črtno kodo, obarvana pa je tudi tipu primerno. Rešitev smo poimenovali Smetko Sledko.
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Lija Kužner, 8. a
Mentorji:
Žan Močivnik, prof.
Komisija:
Aleš Ferlež
Žan Podbregar
Jože Turnšek
Razširi
Namen te naloge je ugotoviti, ali je mogoče 24-colsko zložljivo kolo pony obnoviti v domači delavnici, in sicer s strojnim znanjem na nivoju osnovnošolca ter z občasno pomočjo izkušenega dedka. V nalogi obravnavam popolno obnovo srebrnega 24-colskega zložljivega kolesa pony z neznano letnico. Za obnovo sem se odločil, ko sem na televiziji zasledil prispevek o vzponu s kolesi pony na Vršič. Z odločitvijo o obnovi sem želel razširiti tudi svoje znanje na področju strojništva. Po nakupu ustreznega kolesa sem ga najprej razstavil, nato očistil, določene dele zbrusil, spoliral, pobarval in pocinkal. Vse manjkajoče dele sem dokupil in nazadnje sestavil kolo v vozno stanje. Pri obnovi kolesa sem zelo užival, pridobil nova znanja in izkušnje. Obnova kakršnega koli starodobnika je velik finančni zalogaj, potrebuješ pa tudi neizmerno veliko potrpežljivosti. Ampak, ko se prvič zapelješ, ponos pretehta vse finančne in psihične težave ter izzive.
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Luka Rudi Rudnik, 9.
Mentorji:
Polona Gorišek, prof.
Komisija:
Aleš Ferlež
Žan Podbregar
Jože Turnšek
Razširi
V raziskovalni nalogi smo želeli raziskati življenje, delo in vpliv celjskega svetnika, sv. Maksimilijana Celjskega. Za raziskovanje njegovega življenja smo se odločili, ker je zgodba osnovana na legendi, ki jo je napisal Pasovski kanonik in ker to področje še ni tako raziskano. Preučevali smo, kako je svojim delovanjem vplival na razvoj Celeie in kakšen pečat je pustil mestu Celje danes. Sv. Maksimilijan je glavni zavetnik celjske škofije. Celje se tudi ponaša z dvema cerkvama, ki spominjata na velikega škofa; prva je cerkev Sv. Maksimilijana nasproti nove avtobusne postaje. Zgradili so jo proti koncu 15. stoletja. Njemu posvečeno cerkev smo še posebej raziskali in s pomočjo intervjujev katoliškega in pravoslavnega duhovnika izvedeli, kako še danes obujamo spomin nanj. Ključne besede: Maksimilijan Celjski, Sv. Rupert, Celeia, Eulazij, šest čudežev.
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Jan Orehov, 8.
Nina Ožek, 8
Amadej Prepadnik, 8.
Mentorji:
Marina Popović
Komisija:
dr. Bojan Himmelreich
Aleš Stopar
Jože Rataj, prof.
Razširi
Za to raziskovalno nalogo sva se odločila, ker naju je privlačila različnost vsakdanjih pozdravov. Raziskovalna naloga vsebuje veliko podatkov o bontonu pozdravljanja in o vsakdanjih pozdravih – starejših in novejših. Pozdrav je del našega vsakdana, zato se nama zdi pomembno, da se o njihovi rabi čim bolj podučimo. Raziskovala sva predvsem načine pozdravljanja, spreminjanje pozdravov skozi čas, uporabo bontona pozdravljanja idr. Ugotovila sva, da je pozdravljanje osnova bontona, ki daje vtis osebnosti, in da sta pozdravljanje in rokovanje dve osnovni kretnji, ki ju človek pozna že iz pradavnine. Raziskovala sva tudi izvore pozdravov (npr. iz Svetega pisma, starega Rima …). Pregledala sva pozdrave v nekaterih drugih državah in kulturah ter jih primerjala s slovenskimi. V pomoč nama je bila tudi anketa o vsakdanjih pozdravih in načinih pozdravljanja, ki sva jo izvedla med učenci in učitelji. S to anketo sva ugotovila in preverila razlike med starejšimi in mlajšimi oz. novejšimi vsakdanjimi pozdravi. Vire sva črpala iz knjižne zakladnice Mestne knjižnice Celje, šolske knjižnice I. osnovne šole Celje in s spletnih virov (navedeni na koncu). Upava, da bo tovrstno raziskovanje prineslo nova znanja in obzorja s področja pozdravljanja. Ključne besede: pozdravljanje, bonton, kultura
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Jan Orehov, 8.
Amadej Prepadnik, 8.
Mentorji:
Črt Močivnik
Komisija:
Darja Poglajen, prof.slo. in rus.
Maja Lamut, prof.
Tatjana Ivšek, prof.
Razširi
Znanje slovenskega jezika je zelo pomembno. V njem pišemo, beremo, razmišljamo, se pogovarjamo s prijatelji. V raziskovalni nalogi sem se osredotočila na učenje slovenskega jezika s pomočjo spletnih strani in aplikacij. Želela sem ugotoviti, kako zelo lahko uporaba spletnih strani za učenje, ponovitev in vajo pripomore k boljšemu napredovanju znanja iz slovenščine pri učencih v osnovni šoli, zlasti pri učencih tujcih/priseljencih. Usmerila sem se k poučevanju jezika pri tujcih priseljencih in k uporabi različnih metod učenja, ki olajšujejo delo pri učenju jezika. Naredila sem pregled vseh spletnih strani in aplikacij za učenje slovenščine, ki vsebujejo vsebine za vse tipe učenja. V nadaljnjem raziskovanju sem opravila dve anketi v osnovni šoli, intervjuje z različnimi profesorji v osnovnih šolah in na ljudski univerzi ter z učenci na šoli. Z opravljenimi intervjuji v osnovni šoli sem ugotovila, da je učenje s spletnimi stranmi učinkovito, saj so tisti učenci, ki so imeli oceno odlično ali prav dobro, uporabljali spletne pripomočke ter njeno uporabo priporočali drugim. Učenci, ki pa so imeli nižje ocene, spletnih pripomočkov niso uporabljali. Nalogo sem podkrepila s slikami, saj so slednje pomemben spominski pripomoček za lažje pomnjenje, kar sem ugotovila tekom raziskovanja. Ključne besede: spletne aplikacije, učenci tujci/priseljenci, metode učenja
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Tea Simič, 8. b
Mentorji:
Črt Močivnik
Komisija:
Darja Poglajen, prof.slo. in rus.
Maja Lamut, prof.
Tatjana Ivšek, prof.
Razširi
V raziskovalni nalogi predstavljava življenje in delo svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin. V nalogi raziskujeva njeno življenje in delo, predvsem pa jo predstaviva z doslej neznanega vidika. Pri tem se opirava na pričevanje o Almi Karlin, ki nama ga je zaupala Danijela Tratnik, ki je Almo osebno poznala. Mati gospe Tratnik je družini Karlin pomagala pri gospodinjstvu. Po Danijelinem rojstvu so živeli v hiši, ki je stala ob Prešernovi ulici. Alma je v Danijelinem otroštvu odigrala precejšnjo vlogo, saj je skrbela za njeno izobrazbo – učila jo je govoriti nemško, za celi dve leti ji je celo odstopila svojo Eriko. Pričevanje gospe Tratnik je dragoceno, saj približa Almo predvsem s človeškega, zasebnega vidika, ki je javnosti manj znan. Predstaviva tudi predmete, ki jih je gospe Tratnik poklonila Alma Karlin. S pomočjo ankete sva pridobili podatke o tem, koliko Celjani poznajo Almo Karlin. Rezultate predstavljava v zadnjem delu naloge. Ključne besede: Alma M. Karlin, popotnica, pričevanje Danijele Tratnik
Koordinator: Anica Knez
Raziskovalci:
Zala Burnik, 8.
Taja Bombač, 8.
Mentorji:
Črt Močivnik
Komisija:
Darja Poglajen, prof.slo. in rus.
Maja Lamut, prof.
Tatjana Ivšek, prof.